10.24.2014

V tednu restavracij Pri Florjanu


Včeraj sva imela z mojim Denisom pri Florjanu rezervirano mizo za večerjo v sklopu tedna restavracij.
Med drugim imava srečo, da je že drugo leto zapovrstjo ravno v tem tednu tudi najina obletnica, letos sva imela peto in sva se tako, ker živiva v bližini kar peš odpravila proti Florjanu.
Vreme ni bilo ravno naklonjeno nikakršni vrsti sprehoda, saj je bilo mrzlo in precej deževno, ampak mu nisva pustila, da bi nama kakorkoli pokvarilo razpoloženja. :)

Če še ne poznaš tedna restavracij, oziroma ne veš kaj sploh je, si lahko več prebereš v moji objavi o tednu restavracij. Glede na to, da so zdaj za razliko od prejšnje objave o Rožmarinu, moji spomini še čisto sveži in še skoraj čutim tisti prijetni vonj hrane, lahko napišem veliko več.

No torej, ko sva prispela naju je prijazen natakar pospremil do mize rezervirane za naju. Letos sem bila pri Florjanu prvič, sicer že večkrat v predelu kavarne, nisem pa tam še jedla.
V notranjosti je prijeten ambient, z več mizami, primernimi za večje družbe ali pare. Edini minus glede notranjosti se mi je zdel ta, da je med kavarno in restavracijo le tanka zavesa, tako, da je v primeru, ko je dosti ljudi (kar nas je včeraj definitivno bilo) glasno in se malo težje pogovarjaš. Ampak saj ni bilo take panike, smo bili pač vsi malo glasnejši.

Najprej sva kot aperitiv naročila šampanjec in izbrala vsak svoj meni. Na izbiro sta dva menija s tremi hodi, razlika med njima je v glavni jedi, prvi vsebuje meso, drugi pa ribo (saj vem, da je tudi riba meso).
Moj dragi je naročil mesni meni, jaz pa seveda ribjega, saj obožujem ribe in bi jih lahko jedla vsak dan če bi bilo treba. ;)
Ob hrani sva naročila vinsko spremljavo, saj nisva neka eksperta glede vin, Denis sicer bolj, jaz manj.
S kuhinje bi, kot prvo moral priromati pozdrav s kuhinje, mali kanapejček (saj veste tisti mini, mini obloženi kruhek), ampak so naju zgleda preskočili in sva dobila, kar prvi hod. Ko sem na to opozorila natakarja, se je dobro znašel in sva (ker je bilo za pozdrav iz kuhinje že prepozno) dobila dodatno dotočeno vino, v bistvu še boljše.
Denisu sicer ni bilo všeč, da nama natakar ni pravilno podal opisa vina, joj, izgleda res postajava prezahtevna. :D

Da si boste vse skupaj lažje predstavljali bom z vami delila fotografije jedi, ki sva jih dobila. Sicer so narejene z mobilnim telefonom in niso najboljše, ampak, da bi na večerjo nesla velikega Nikona, to bi bilo čudno celo za mene. ;)
Hod, ki sva ga dobila, kot prvega je bil ješprenjček s kostanji, suho salamo in pohorsko skuto. Izgledalo je kot nekakšna rižota z ješprenom, bogata z okusi, ki so se prvovrstno mešali med sabo in s prelivanjem po jeziku poskrbeli za pravi kulinarični užitek.

Topla predjed

Za toplo predjedjo so nama prinesli drugi hod, torej glavno jed. Denis je dobil Roastbeef, pečen na nizki temperaturi z ocvrto belo polento in luštrekova kremo, ter korenček s cimetom.


Denisova glavna jed
Moja glavna jed pa je bila sestavljena iz fileja smuča z lešnikovo skorjico, ter prav tako, kot pri mesnem meniju, ocvrto belo polento in luštrekovo kremo ter korenček s cimetom.
Ne morem vam povedati kako dobri okusi so bili šele tu. Mislim, da sem desetkrat rekla, kako dobro je in poskusila jesti čim bolj počasi, da bi hrana ostala na mojem krožniku čim dlje časa.
Smuč z lešnikovo skorjico se je popolno skladal s pirejem korenčka, začinjenega s cimetom, o beli polenti, ki mi je že nekaj časa zelo všeč in se odlično poda k ribam pa sploh ne rabim izgubljati besed.
Jedi so mi bile res tako zelo všeč, da sem na eno oko zamižala in pozabila, da sem k smuču dobila EffektDopler, suho rdeče vino, kar je bilo glede na to, da sva naročila vinsko spremljavo za moje pojme kar velika napaka.

Moja zeloooo okusna glavna jed

Po najinem okusu so jedi nosili malo prehitro, saj sva ponavadi na podobnih dogodkih sedela in jedla kar nekaj časa. Pri Rožmarinu sva za Staro leto recimo jedla kar več kot štiri ure in dejansko hrano nosijo na vsake pol ure, tako, da nisi nikoli preveč sit in imaš dovolj časa za sproščeno pogovarjanje ob hrani.

Najino gurmansko izkušnjo sva zaključila z zelo okusno sladico. Dobila sva kostanjevo vročo tortico oz. bolje rečeno suffle z dodatkom bučnega kompota v kozarčku s kupčki jabolčne čežane ter marmelade, v katere si lahko namakal hrustljave dodatke, ki so se nahajali poleg tortice. Biskvit souffleja je vseboval kostanje, ko si ga prerezal pa je ven stekla slastna, še topla čokolada.

Sladica



Glede na vse moram vseeno reči, da je (če primerjam z lani) Rožmarin za mene še vedno eno stopničko nad Florjanom. Pri Rožmarinu sva v tednu restavracij res dobila manjše porcije, ampak je bilo več hodov, kar je meni osebno bolj zanimivo, sedeti in čakati na to kaj bodo pred tebe postavili naslednje. Glede nivoja postrežbe pa gre točka spet k Rožmarinu.

Da pa ne boste mislili, da mi pri Florjanu ni bilo všeč, daleč od tega! Hrana je bila resnično prvovrstna, so pa se vmes zgodile manjše napakice, ki so bile morda krive zaradi res velikega obiska.

Teden restavracij traja do nedelje in še imate možnost (če boste med vikendom našli še kakšno prosto mizo), da si privoščite kulinarično dogodivščino. Kljub vsemu zgoraj napisanemu, kar, če boste na tovrsten dogodek odšli prvič verjetno sploh ne boste opazili, vam priporočam restavracijo pri Florjanu, ker sva tam preživela res prijeten večer. :)

Še ena za končne lušte ;)


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Zadnje objavljeno

recentposts

Naključno

randomposts